Ne glede na to, ali gre za rojstvo, poroko, ločitev ali uporabo priimka: v različnih življenjskih obdobjih se pogosto pojavljajo pravna vprašanja.

Rojstvo

Če se otrok z nemškim državljanstvom rodi v Sloveniji, slovenski organi rojstvo vpišejo v matični register rojstev. Slovenski organi izdajajo rojstne liste na podlagi tega vpisa v matični register.

Ni nujno, da se rojstvo otroka z nemškim državljanstvom v vsakem posameznem primeru vpiše tudi v matični register rojstev v Nemčiji.

Veleposlaništvo vam bo pomagalo oceniti trenutno pravno razmerje med starši in otrokom glede na poreklo (očetovstvo, materinstvo). Poleg tega vam bo veleposlaništvo pomagalo pri oblikovanju vloge za vpis rojstva v tujini rojenega otroka v nemški matični register rojstev (prijava rojstva). Vendar pa končno in zavezujočo odločitev o poreklu otroka sprejme pristojni matični urad v Nemčiji.

Kaj je treba narediti, če želim ali moram prijaviti rojstvo otroka?

Določitev priimka ob rojstvu

Če se otrok z nemškim državljanstvom rodi v Sloveniji, ni mogoče vedno brez nadaljnjega domnevati, da je rojstni priimek, ki izhaja iz slovenskega rojstnega lista, veljaven tudi za nemški pravni prostor. Preveriti je treba, ali ima otrok že rojstni priimek in - če ga ima – za kateri rojstni priimek gre. Če se ugotovi, da otrok za nemški pravni prostor še nima rojstnega priimka, lahko oseba, ki ima skrbništvo nad otrokom, rojstni priimek otroka določi naknadno s podajo izjave o določitvi osebnega imena. Prav tako se lahko v nekaterih primerih rojstni priimek spremeni naknadno s podajo izjave o določitvi osebnega imena. Na ta način bo skoraj vedno mogoče priti do rojstnega priimka otroka, ki se bo v slovenskem in v nemškem pravnem prostoru glasil enako.

Veleposlaništvo vam bo pomagalo oceniti trenutni pravni položaj v povezavi s pravico otroka do osebnega imena. Poleg tega vam lahko veleposlaništvo po potrebi pomaga pri oblikovanju izjave o določitvi osebnega imena, ki jo boste morda morali podati. Vendar pa končno in zavezujočo odločitev o uporabi osebnega imena sprejme pristojni matični urad v Nemčiji.

V katerih primerih je treba podati izjavo o določitvi otrokovega osebnega imena?

Kaj je treba narediti, če želim ali moram podati izjavo o določitvi otrokovega osebnega imena?

Sklenitev zakonske zveze v Sloveniji

Če ste nemški državljan in se nameravate poročiti v Sloveniji, običajno potrebujete potrdilo, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze. Za izdajo potrdila je pristojen matični urad v Nemčiji, na katerega upravnem območju imate svoje stalno ali običajno prebivališče oziroma ste nazadnje prebivali. Za dodatne informacije se, prosimo, obrnite na ta matični urad.

Določitev priimka po sklenitvi zakonske zveze

Ko sklenete zakonsko zvezo v Sloveniji, imate možnost, da pred slovenskim matičarjem po sklenitvi zakonske zveze izberete nov priimek. Ta priimek pa ne velja v vseh primerih samodejno za nemški pravni prostor. Pogosto je potrebno, da oba zakonca ali eden od njiju pred nemškim matičarjem dodatno podata oziroma poda izjavo o uporabi priimka po sklenitvi zakonske zveze, da bi pridobila želeni priimek tudi za nemški pravni prostor. Tudi če ob sklenitvi zakonske zveze niste spremenili priimka, vendar bi to želeli storiti pozneje, morate pred nemškim matičarjem podati izjavo o določitvi osebnega imena.

Veleposlaništvo vam bo pomagalo oceniti trenutni pravni položaj v povezavi s pravico do osebnega imena. Poleg tega vam lahko veleposlaništvo po potrebi pomaga pri oblikovanju izjave o določitvi osebnega imena, ki jo boste morda morali podati. Vendar pa končno in zavezujočo odločitev o uporabi osebnega imena sprejme pristojni matični urad v Nemčiji.

Kaj je treba narediti, če želim podati izjavo o uporabi priimka po sklenitvi zakonske zveze?

Premoženjska razmerja med zakoncema

Dne 29. januarja 2019 je začela veljati Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema. Za sodišča v 18 državah članicah Evropske unije, vključno z Nemčijo in Slovenijo, ta uredba predstavlja podlago za odgovor na vprašanje, katero pravo morajo uporabiti za določitev premoženjskih razmerij med zakoncema, če je bila zakonska zveza sklenjena po 28. januarju 2019.

Načeloma velja, da premoženjska razmerja med zakoncema ureja pravo države, v kateri imata ali sta imela zakonca prvo skupno običajno prebivališče po sklenitvi zakonske zveze. Vendar imata zakonca možnost, da skupaj pisno izjavita, da bo njuna premoženjska razmerja urejalo pravo države, v kateri ima eden ali imata oba zakonca običajno prebivališče v času izjave ali katere državljan je eden od zakoncev v času izjave. Če je izjava podana v Nemčiji, mora biti notarsko overjena.

Za registrirane partnerske skupnosti velja Uredba Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti, ki je prav tako začela veljati 29. januarja 2019. Določbe te uredbe so vsebinsko v veliki meri enake določbam Uredbe Sveta (EU) 2016/1103.

Na koncu te strani smo za vas pripravili podrobne informacije na temo premoženjskih razmerij med zakoncema.

Priznavanje slovenskih sklepov o razvezi zakonske zveze

Sklepi o razvezi zakonske zveze, ki jih izdajo slovenska sodišča, so brez posebnega postopka priznani tudi v Nemčiji.